protokol za pedagoške delavce

in kaj lahko pričakuješ po podani prijavi

Pedagoški delavci ste pogosto med prvimi odraslimi, ki opazite spremembe v vedenju otroka. Zaradi vsakodnevnega stika imate pomembno priložnost prepoznati znake stiske in pravočasno ukrepati.

Spolne zlorabe so pogosto kompleksne, skrite in se pojavljajo v različnih oblikah. Morda si že slišal_a različne zgodbe o prijavah, sodnih postopkih ali sodobnih oblikah zlorab, kar lahko vzbuja negotovost. Prav zato je preventivno učenje pomembno.

Ko pa pride do suma, je vaša vloga pri zaščiti otroka ključna.

Ne gre za dokazovanje, temveč za prepoznavanje in odzivanje na sum ter vključevanje pristojnih služb.

Pri tem ne ostani sam_a. Pomembno je, da poiščeš in uporabiš podporo – znotraj kolektiva, strokovnih mrež ali preverjenih virov informacij.

Protokol prijave suma spolne zlorabe otroka v VIZ

Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ga je izdal Zavod RS za šolstvo. Ta vključuje pomembno teorijo o spolnem nasilju ter jasne protokole za ravnanje v specifičnih situacijah, ki veljajo na področju Vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

ko je osumljen storilec mladoletna oseba

Prvi odziv - takoj ob zaznavi nasilja

Zaposleni_a, ki je zaznal_a nasilje

Zaščiti otroka, ki je doživel nasilje – prepreči nadaljnji stik.
Če je potrebno: pokliče nujno medicinsko pomoč in obvesti
starše.
Razbremenilni pogovor z otrokom, ki je doživel nasilje.
Pogovor z otrokom, ki je povzročil nasilje (če je mogoče).

Isti ali naslednji dan: predaja zapisa in postopka ŠŠS in vodstvu VIZ

Zaposleni_a, ki je zaznal_a nasilje

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Vodstvo VIZ

Obvesti ravnatelja_ico, razrednika_čarki vpletenih
otrok, ŠSS, starše vpletenih otrok.
Izdela zapis dogodka in ga izroči ŠSS.

Po potrebi: varnostni načrt za zaščito otroka, ki je doživel nasilje.
Ločeni pogovori z otrokom, ki je nasilje doživel, otrokom, ki ga je povzročil, po potrebi z opazovalci_kami.
Izdela zapise pogovorov.
Obvesti vodstvo VIZ.
Hujši dogodki: obvesti policijo in CSD.

Ločeni pogovori z otrokom, ki je nasilje doživel, otrokom, ki ga je povzročil, po potrebi z opazovalci_kami.
Izdela zapise pogovorov.
Hujši dogodki: obvesti policijo in CSD.

Najpozneje 3 dni po dogodku

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Skliče interni/razširjeni tim (po imenovanju s strani vodstva v 2 dneh).
Vodi interni/razširjeni tim.

Kontinuirano/procesno

Interni/razširjeni tim

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Izdela načrt pomoči za otroka, ki je doživel nasilje.
Izdela načrt pomoči ter vzgojnega delovanja za otroka, ki je povzročil nasilje
Načrtuje delo s starši otroka, ki je nasilje doživel in s starši otroka, ki je nasilje povzročil.
Načrtuje delo z oddelki.
Seznanja učiteljski zbor.
Sodeluje z zunanjimi
institucijami.
Razdeli naloge.
Evalvira in predlaga ukrepe za izboljšanje preventivnega delovanja VIZ.

Svetovalno delo z otrokom, ki je doživel nasilje.
Svetovalno delo z otrokom, ki je povzročil nasilje.
Ločeni pogovori s starši otroka, ki je doživel nasilje, in otroka, ki je povzročil nasilje.

ko je osumljen zaposlen

Prvi odziv - takoj ob zaznavi nasilja

Zaposleni_a, ki je zaznal_a nasilje

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Zaščiti otroka, ki je doživel nasilje – prepreči nadaljnji stik.
Če je potrebno: pokliče nujno medicinsko pomoč in obvesti
starše.
Razbremenilni pogovor z otrokom, ki je doživel nasilje.
Obvesti ravnatelja_ico ter ŠSS.
Naredi zapis dogodka in ga izroči ravnatelju_ici.

Obvesti ravnatelja_ico.

Isti ali naslednji dan: postopek prevzame ŠŠS in vodstvo VIZ

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Vodstvo VIZ

• Obvesti starše otroka, ki je doživel nasilje.

• Podporni pogovor z otrokom.

• Sodeluje z vodstvom VIZ pri pripravi varnostnega načrta.

• O pogovorih izdela zapise.

• Poda prijavo na policijo.

• Zagotovi, da ne bo prišlo do nadaljnjih stikov povzročitelja_ice z otroki.

• Se pogovori s povzročiteljem_ ico, po potrebi z opazovalci_ kami.

• Izdela zapisnike pogovorov.

• Pripravi varnostni načrt v sodelovanju s ŠSS.

• Poda prijavo na policijo.

• Obvesti šolsko inšpekcijo.

• Sproži postopke delovno pravne zakonodaje.

• Izdela zapise o dogodku in ukrepih.

Najpozneje 2 dni po dogodku

Vodstvo VIZ

• Skliče razširjeni tim.

• Vodi razširjeni tim.

Kontinuirano/procesno

Interni/razširjeni tim

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Izdela načrt pomoči za otroka, žrtev nasilja.
Sodeluje z zunanjimi institucijami.
Načrtuje seznanitev staršev.
Načrtuje delo z oddelki.
Obvešča učiteljski zbor.
Načrtuje delo s starši.
Razdeli naloge.
Evalvira ter predlaga ukrepe za izboljšanje preventivnega delovanja VIZ.

Izvaja svetovalno delo z otrokom, ki je doživel nasilje.
Ponudi svetovanje staršem oz. pomaga pri iskanju pomoči v zunanjih institucijah.

ko je osumljena tretja oseba

Prvi odziv - takoj ob zaznavi nasilja

Zaposleni_a, ki je zaznal_a nasilje

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Če je potrebno: pokliče nujno medicinsko pomoč.
Razbremenilni pogovor z otrokom, ki je bil žrtev nasilja.
Obvesti ŠSS in ravnatelja.
Sam_a ali s ŠSS obvesti starše; če je povzročitelj_ica eden_a od staršev, obvesti CSD.
Naredi zapis dogodka in ga izroči ŠSS.

• Obvesti ravnatelja_ico.

Isti ali naslednji dan: postopek prevzame ŠŠS in vodstvo VIZ

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Vodstvo VIZ

Obvesti starše otroka, ki je doživel nasilje; če je povzročitelj_ica eden od staršev, obvesti CSD.
Poda prijavo o sumu nasilja policiji in CSD.
Nudi čustveno oporo otroku.
Izdela zapise pogovorov.
Sodeluje z vodstvom VIZ pri pripravi varnostnega načrta.
Sodeluje z zunanjimi institucijami pri pripravi načrta pomoči.

Obvesti starše otroka, ki je doživel nasilje; če je povzročitelj_ica eden od staršev, obvesti CSD.
Poda prijavo o sumu nasilja policiji in CSD.
Sodeluje z zunanjimi institucijami pri pripravi načrta pomoči.

Naslednji dan

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Skliče in vodi interni tim.

Kontinuirano/procesno

Interni/razširjeni tim

Šolska svetovalna služba (ŠSS)

Vodstvo VIZ

Izdela načrt pomoči za otroka, žrtev nasilja.
Sodeluje z zunanjimi institucijami.
Razdeli naloge.
Če je potrebno, seznanja strokovne delavce_ke šole.
Dogovori se o načinu sodelovanja s starši.

Sodeluje v multidisciplinarnem
timu CSD.
Obvešča ravnatelja_ico.
Usklajuje dejavnosti v okviru VIZ.

Po potrebi sodeluje v
internem timu.
Po potrebi sodeluje z zunanjimi institucijami.
Nudi oporo strokovnim delavcem_kam.

VIR: Zavod RS za šolstvo. (2023). Protokol za ravnanje ob zaznavi in obravnavi spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (PDF). https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/08/protokol_spolno_nasilje.pdf

Krajši povzetki protokolov:

Kaj sledi po podani prijavi?

Kaj lahko po izvedeni prijavi pričakujem jaz kot strokovni delavec_ka ?

Postopek prijave in ukrepanja v primeru suma in dogodka spolnega nasilja in zlorabe je v primeru dogajanja v institucijah VIZ opisan v protokolu. Kot odgovorna odrasla oseba, ki pa je glede otroka podala prijavo spolne nasilja nad otrokom, vstopaš v kompleksno fazo, kjer se tvoja vloga spremeni iz zaznavanja v aktivno sodelovanje pri zaščiti otroka in pri uradnih postopkih.

Od različnih organov lahko pričakuješ naslednje dejavnosti:

Sodišče: Priprava dokumentacije in pričanje

Od tebe se pričakuje, da boš pripravil_a zapise svojih opažanj, pridobljenih informacij ali pogovorov z otrokom, ki služijo kot uradna podlaga za preiskavo. Prav tako obstaja verjetnost, da boš vabljen_a na sodišče kot priča. Ta zaslišanja so lahko zahtevna in od tebe zahtevajo dobro pripravo na podlagi tvojih preteklih zapisov. Tam bo pomembno, da govoriš konkretna dejstva in le izjave, za katerimi lahko stojiš.

Šola, vrtec - Varnostni načrt, interni tim, delo z otrokom

Najverjetneje boš postal_a član_ica internega tima v zavodu, kjer boš sodeloval_a pri pripravi načrta pomoči otroku in varnostnega načrta, ki vključuje ukrepe za ločevanje žrtve od povzročitelja, prilagoditve pouka in določitev zaupne osebe

CSD - Povratne informacije in multidisciplinarni timi

Center za socialno delo (CSD) je prijavitelju (instituciji) dolžan posredovati povratno informacijo o opravljenih začetnih aktivnostih v roku petih dni od prejema obvestila. Če je institucija prijavo podala policiji, boš morda vključen_a v njihovo preiskavo kot vir informacij.

Prav tako morebiti postaneš član_ica razširjenega multidisciplinarnega tima (MDT) na CSD. Tam boš sodeloval_a pri izmenjavi informacij, ki so ključne za celostno oceno ogroženosti otroka.

ZAPOMNI SI:

Najpomembnejše je, da infomacije ne zadržiš zase in ravnaš po svoji dolžnosti/da informacijo o sumu podaš naprej.

Kaj lahko po izvedeni prijavi pričakuje otrok, ki je žrtev spolne zlorabe?

Po prijavi spolne zlorabe zasledujemo cilj, da je otrok v postopkih predvsem varen, odrasli in institucije pa poskrbimo, da ga z vprašanji, pregledi in ponavljanjem zgodbe ne bi dodatno ranili.

1. Takojšnja zaščita in ocena ogroženosti

Takoj po prijavi pristojna institucija (Policija ali Center za socialno delo) opravi oceno ogroženosti otroka, na podlagi katere se izvedejo možni nujni nadaljnji ukrepi za zaščito žrtve:

Prepoved približevanja: Policija lahko povzročitelju izreče ukrep prepovedi približevanja za 48 ur, ki ga sodišče lahko podaljša do 15 oziroma 60 dni.
Nujni odvzem: Če je otrok v domačem okolju neposredno ogrožen, ga CSD lahko v najbolj kriznih situacijah odvzame staršem in začasno namesti v krizni center, rejništvo ali zavod

2. Postopek s policijo

Policija zbere in zavaruje dokaze, kar lahko vključuje zavarovanje kraja, elektronskih naprav, sporočil in podobno. Otroka lahko napoti na zdravniški pregled, kadar je to potrebno za zavarovanje zdravja otroka ali zavarovanje dokazov.

Zbiranje dokazov v primerih spolne zlorabe otrok vodijo kriminalisti, posebej usposobljeni za obravnavo mladoletnih žrtev. Cilj preiskave je pridobiti čim več dokazov ob čim manjši obremenitvi otroka in v izogib ponovni travmatizaciji.

Ko policija zbere dovolj dokazov, da z določeno stopnjo verjetnosti obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, poda kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Če je dovolj dokazov, sledi obtožnica in nato sojenje pred sodiščem.

Če policija oceni, da elementov kaznivega dejanja ni, ostanejo lahko kljub temu v teku ukrepi zaščite otroka prek CSD, saj ti niso vezani na kazenski pregon.

3. Pravna podpora in zastopanje

Otrok ima v postopku posebne pravice za zagotovitev varnosti in glasu:

Pooblaščenec (odvetnik): Mladoletne žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost morajo imeti ves čas postopka pooblaščenca (odvetnika), ki ga po uradni dolžnosti postavi sodišče in ščiti njihove pravice.
Zaupna oseba (spremljevalec): Otrok ima pravico, da ga v vseh fazah (tudi na policiji in sodišču) spremlja oseba, ki ji zaupa in mu nudi čustveno oporo.
Zagovornik otroka (po Zakonu o varuhu človekovih pravic): Otrok lahko dobi tudi zagovornika, ki mu pomaga izraziti njegovo mnenje v vseh postopkih, ki ga zadevajo.

4. Postopek na sodišču

Kazenski postopek, v katerem sodeluje otrok kot žrtev ali priča kaznivega dejanja, zahteva posebno skrbno in otroku prilagojeno obravnavo. Pri izvedbi postopka se upoštevajo otrokova starost, stopnja razvoja, čustveno stanje in njegove posebne potrebe po zaščiti. Namen takšnega pristopa je zagotoviti, da otrok lahko sodeluje v postopku na varen način, hkrati pa zmanjšati tveganje za dodatno travmatizacijo in ponovno viktimizacijo. Sodišče zato uporablja posebne ukrepe, ki omogočajo prilagojeno pridobivanje otrokove izjave, varovanje njegove zasebnosti ter zagotavljanje njegovega dostojanstva skozi celoten postopek.

Obravnava otroka v kazenskem postopku poteka predvsem na dva načina: kot celostna obravnava otroka v Hiši za otroke ter kot prilagojena obravnava otroka v okviru sodnega postopka.

4.1 Celostna obravnava v Hiši za otroke

Hiša za otroke je namenjena izključno obravnavi otrok v okviru kazenskih postopkov, in sicer otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.

Sodišče lahko na podlagi Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke odredi celostno obravnavo otroka. Hiša za otroke predstavlja otroku prijazno in varno okolje, ki pod eno streho združuje različne strokovne službe z namenom zagotavljanja usklajene in učinkovite obravnave otrok ter preprečevanja njihove ponovne viktimizacije oziroma vnovične travmatizacije med preiskavo in sodnim postopkom.

Celostna obravnava vključuje zaslišanje otroka po metodi forenzičnega intervjuja, ki ga opravi posebej usposobljen strokovnjak. Vsakemu otroku je dodeljen tudi svetovalec, ki mu zagotavlja krizno podporo in pomoč skozi celoten postopek obravnave v Hiši za otroke. Poleg tega lahko svetovalec otroku nudi tudi psihosocialno pomoč, katere namen je podpreti otrokovo dobrobit ter prispevati k njegovi zaščiti.

Celostna obravnava se začne na podlagi pisne odredbe sodišča. Sodišče jo lahko odredi po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenega tožilca, osumljenca ali obdolženca, njegovega zagovornika, zakonitega zastopnika otroka, pooblaščenca otroka ali otroka, ki je že dopolnil 16 let.

Pred izvedbo zaslišanja se opravi pripravljalni sestanek, na katerem se strankam in drugim udeležencem postopka predstavi potek zaslišanja ter razjasnijo pravno pomembne okoliščine primera in druga dejstva, potrebna za njegovo izvedbo.

Svetovalec otroku zagotavlja krizno podporo, ki vključuje psihološko pomoč ob vročitvi vabila in na dan zaslišanja. Po opravljenem zaslišanju se lahko otrok vključi tudi v psihosocialno pomoč, ki jo izvaja njegov svetovalec. Psihosocialna pomoč praviloma poteka enkrat tedensko v obdobju do šestih mesecev, njen namen pa je otroku zagotoviti nadaljnjo podporo in prispevati k njegovemu okrevanju.

Več informacij je dostopnih v knjižici o Hiši za otroke.

4.2. Obravnava na sodišču

Sodni postopek v primerih, ko je otrok žrtev kaznivega dejanja, poteka na način, ki upošteva otrokovo starost, razvojno stopnjo in potrebo po posebnem varstvu. Namen takšne prilagoditve je preprečiti dodatno obremenitev otroka ter zmanjšati možnost ponovne viktimizacije.

Varstvo otroka pred ponovnim zaslišanjem: Otrok, mlajši od 15 let, ki je žrtev določenih kaznivih dejanj, zlasti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, se praviloma ne zaslišuje neposredno na glavni obravnavi. Njegova predhodno podana izjava se lahko uporabi v obliki posnetka zaslišanja ali zapisnika o zaslišanju.
Zaslišanje otroka v varni sobi na sodišču: Če je zaslišanje otroka potrebno, se lahko izvede v posebej prilagojenem prostoru oziroma varni sobi, kjer je otroku zagotovljeno varnejše in manj obremenjujoče okolje. Varna soba omogoča, da otrok ni v neposrednem stiku z obdolžencem, hkrati pa omogoča sodelovanje drugih udeležencev postopka na način, ki je prilagojen potrebam otroka. Ker varne sobe niso na voljo na vseh sodiščih, se način izvedbe zaslišanja prilagodi možnostim posameznega sodišča in okoliščinam primera.

Sodelovanje sodnega izvedenca: Kadar je za razjasnitev pomembnih okoliščin potrebno posebno strokovno znanje, lahko sodišče postavi sodnega izvedenca s področja klinične psihologije ali otroške psihiatrije. Izvedenec lahko pomaga pri presoji otrokovega duševnega stanja, posledic kaznivega dejanja ter drugih strokovnih vprašanj, pomembnih za kazenski postopek.
Izključitev javnosti: Zaradi varovanja otrokove zasebnosti, dostojanstva in koristi lahko sodišče izključi javnost z glavne obravnave. S tem se zagotavlja večja zaščita otroka in bolj prilagojeno okolje za njegovo sodelovanje v postopku.

5. Odškodnina in okrevanje

Premoženjskopravni zahtevek: Žrtev lahko že v kazenskem postopku zahteva povračilo škode od povzročitelja.
Državna odškodnina: Pod določenimi pogoji lahko žrtev nasilnega naklepnega dejanja zahteva odškodnino neposredno od države. Več tukaj.
Terapevtska pomoč: Po končanih postopkih je nujna vključitev otroka v kontinuirano psihosocialno in terapevtsko obravnavo za predelavo travme.

Viri

Hiša za otroke. (n. d.). Pogosta vprašanja. https://www.hisa-za-otroke.si/pogosta-vprasanja/

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za otroke (M). https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_otroke_M.pdf

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za otroke (Ž). https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_otroke_Z.pdf

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za sodišče. https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_sodisce.pdf

Republika Slovenija. (2021). Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO). Uradni list RS, št. 54/21.

Republika Slovenija. (n. d.). Pravilnik [PRAV9598]. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV9598

Vrhovno sodišče Republike Slovenije. (n. d.). Publikacije. https://www.sodisce.si/znanje/publikacije/

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (n. d.). Otroci in kazniva dejanja z elementi nasilja. https://arhiv.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/otroci-in-kazniva-dejanja-z-elementi-nasilja/index.html

Obveščanje oškodovancev o postopkih – Policija: https://www.policija.si/apps/obvescanje_oskodovancev/form.php

Skrb zase

Prijava nasilja pogosto prinaša velik stres in negotovost.

Strokovni delavci se po prijavi pogosto soočajo z jezo, grožnjami ali prekinitvijo sodelovanja s strani staršev (povzročiteljev), ki lahko nasilje minimalizirajo ali zanikajo. Prav tako lahko srečevanje z otrokovo travmo vpliva na vaše psihično delovanje in posledično ustvarja sekundarno travmatizacijo, zato je nujno, da poskrbite, da v procesu niste sami in imate strokovno podporo kot tudi podporo vaših bližnjih.