Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!
TOM telefon: 116 111
SOS telefon: 080 11 55
Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!
TOM telefon: 116 111
SOS telefon: 080 11 55
Pedagoški delavci ste pogosto med prvimi odraslimi, ki opazite spremembe v vedenju otroka.
Zaradi vsakodnevnega stika imate pomembno priložnost prepoznati znake stiske in pravočasno ukrepati.
Spolne zlorabe so pogosto kompleksne, skrite in se pojavljajo v različnih oblikah. Morda ste že slišali različne zgodbe o prijavah, sodnih postopkih ali sodobnih oblikah zlorab, kar lahko vzbuja negotovost. Prav zato je preventivno učenje pomembno.
Ko pa pride do suma, je vaša vloga pri zaščiti otroka ključna. Ne gre za dokazovanje, temveč za prepoznavanje in odzivanje na sum ter vključevanje pristojnih služb.
Pri tem ne ostanite sami. Pomembno je, da poiščete in uporabite podporo – znotraj kolektiva, strokovnih mrež ali preverjenih virov informacij.
Več znakov ali nenadne spremembe vedenja pa so razlog za pozornost.
Prepoznavanje spolne zlorabe pri otrocih in mladostnikih je izjemno zahtevno, saj ne obstaja nabor specifičnih znakov, ki bi z gotovostjo potrdili zlorabo. Številni čustveni in vedenjski znaki so lahko posledica drugih stresnih dogodkov, kot so težave v družinskih odnosih. Viri pa vendarle navajajo naslednje skupine simptomov, ki so nam lahko v pomoč.
Pomembno: en simptom ne dokazuje spolne zlorabe, vsekakor pa je lahko legitimen razlog za skrb.
Izrazita razdražljivost, napadi panike, nenadna žalost, tesnoba ali agresivni izbruhi.
Nočne more, strah pred temo, nespečnost ali nenehna utrujenost.
Občutki sramu, krivde (otrok se pogosto počuti odgovornega za zlorabo) ali gnusa do lastnega telesa.
Otroci z izkušnjo travme prihodnost pogosto vidijo kot nevarno in nezanesljivo.
Poznavanje spolnosti in uporaba izrazov, ki niso običajni za otrokovo starost. To vključuje ponavljajoče se javno samozadovoljevanje, ki ni primerno za otrokovo starost, vstavljanje predmetov v telesne odprtine ali oponašanje spolnega odnosa z igračami in drugimi otroki.
Strah pred dotiki, umikanje pred določenimi osebami ali odločen protest proti temu, da bi otrok ostal sam z določeno odraslo osebo.
Nenaden upad učnega uspeha, neopravičeno izostajanje, motnje koncentracije ali miselna odsotnost in začasen odklop od zavestnega doživljaja.
Vračanje k vedenju, ki ga je otrok že prerasel (npr. močenje postelje, otroški govor ali močno oklepanje odraslih), preko katerega se želi vrniti v obdobje varnosti.
Rezanje kože, puljenje las ali druge oblike samopoškodovanja, ki lahko kažejo na močno čustveno stisko.
Nenavadno vedenje do starša (npr. strah, neodzivnost ali pretirana ustrežljivost), ki se ne pojavlja v odnosu do drugih ljudi.
Sum lahko zbudijo risbe s spolno vsebino ali morbidne oblike ponavljajoče se igre, pri kateri se otrok ne zabava.
Zapiranje vase, socialna izolacija in izguba zanimanja za igro.
Otekline, podplutbe, krvavitve ali nepojasnjene poškodbe v predelu spolovil, zadnjice ali prsi. Otrok lahko toži o srbečici, pekočem občutku ali bolečinah v spodnjem delu trebuha.
Ponavljajoča se vnetja sečil, težave z zadrževanjem blata ali urina (tudi ponovno močenje postelje ali blatenje v hlačke pri starejših otrocih).
Pogosti in ponavljajoči se glavoboli ali bolečine v trebuhu, za katere zdravniki ne najdejo medicinskega vzroka.
Težave pri hoji ali sedenju, pojav spolno prenosljivih bolezni ali nosečnost pri mladoletnih osebah.
Otroci le redko jasno povedo, da so bili zlorabljeni. Pogosteje namigujejo, da se “nekaj hudega” dogaja njihovemu namišljenemu prijatelju ali vrstniku v oblikih indirektnih sporočil.
Storilci otroke pogosto utišajo z grožnjami, da se bo zgodilo nekaj hudega njim ali njihovim bližnjim, če bodo spregovorili. Uporabljajo lahko tudi podkupovanje z darili in privilegiji, kar ustvarja občutek "posebnega odnosa".
Ker so storilci v večini primerov otroku znane in bližnje osebe (sorodniki, učitelji, družinski prijatelji), otrok molči zaradi lojalnosti ali strahu, da bi izdal zaupanje ljubljene osebe.
Otroci pogosto zmotno verjamejo, da so sami krivi za zlorabo ali da so jo s svojim vedenjem sprožili. Sram jih hromi, da bi o dogodkih ubesedili karkoli neprijetnega. Pomanjkanje besednjaka: Mlajši otroci pogosto sploh nimajo ustreznih besed, da bi opisali, kaj se jim dogaja, ali pa razvojno sploh ne razumejo, da gre za nasilje, ker jim storilec dejanja predstavi kot "igro" ali "učenje".
Otroka skrbi, da mu odrasli ne bodo verjeli, da bo povzročitelj šel v zapor ali da bo zaradi njegove izpovedi razpadla družina. Vzgoja k ubogljivosti: Otroci so pogosto učeni, da morajo odrasle ubogati in jim ustreči, zato se težko uprejo avtoriteti.
Otroci so pogosto učeni, da morajo odrasle ubogati in jim ustreči, zato se težko uprejo avtoriteti.
GLAVNI VIR:
Združenje Za moč. (n.d.). Spolna zloraba otrok. Združenje Za moč. Pridobljeno 4. marca 2026, s https://zamoc.si/spolna-zloraba-otrok/
Digitalno ustvarjena ni nič manj resnična kot fizična škoda, čeprav se jo v družbi včasih zmotno minimizira. Znaki in posledice digitalnihali spletnih spolnih zlorab se prekrivajo z znaki drugih vrst spolnih zlorab.
Otroci, ki so žrtve zlorab (npr. tisti, katerih gole fotografije se širijo), pogosto občutijo globok sram in strah pred posledicami.
Žrtve se lahko počutijo krive za to, kar se je zgodilo, tudi če so bile v dejanja (npr. deljenje slik) prisiljene ali zavedene.
Otrok je lahko vidno zaskrbljen, prestrašen ali vznemirjen zaradi vsebin, ki jih vidi na spletu, ali sporočil, ki jih prejema.
Spletne grožnje in škodljive vsebine neposredno spodkopavajo otrokovo duševno zdravje, samozavest in zaupanje v varno uporabo tehnologije.
Približno 1 od 5 mladoletnikov se po tvegani spolni interakciji na spletu odloči, da o tem ne bo povedal nikomur in bo težavo reševal sam.
Otroci pogosto poročajo o tem, da so se ob določenih spletnih interakcijah ali prejetih sporočilih počutili neprijetno ali ustrahovano.
Otrok lahko kaže znake kompulzivnega gledanja eksplicitnih vsebin, nenehno razmišlja o spolnosti ali celo poroča o občutku "zasvojenosti" s spletno pornografijo.
Raziskave kažejo, da se spletne zlorabe pogosto prepletajo z drugimi oblikami škodljivega vedenja, kot sta samopoškodovanje in v nekaterih primerih zloraba substanc.
Ko prijavi osnovna šola ali vrtec:
Strokovni delavec, ki zazna sum nasilja ali mu otrok o tem pove, mora:
Takoj obvestiti šolsko svetovalno službo in ravnatelja.
Narediti zapisnik: Pripravi se pisni dokument z opažanji, pridobljenimi informacijami ali povzetkom razbremenilnega pogovora z otrokom. Ta zapis je uradni dokument in podlaga za nadaljnjo prijavo.
2. Podaja prijave zunanjemu organu
Šola prijavo poda isti ali najpozneje naslednji delovni dan (oziroma v 24 urah) naslednjim organizacijam:
Center za socialno delo (CSD): Šola obvesti CSD o vseh sumih spolnega nasilja nad otrokom
Policija: Če obstaja sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (nasilje nad otrokom je v Sloveniji uradno pregonljivo dejanje), šola to dejanje naznani policiji.
Šolska inšpekcija: Obveščena je le v primerih, ko je povzročitelj zaposleni v šoli.
*V prijavi šola opiše dogodek in okoliščine, ne sme pa se sama opredeljevati glede kaznivosti dejanja, saj je to naloga organov pregona.
Pomembno!
Prijava suma spolnega nasilja nad otrokom je zakonska dolžnost vseh, še posebej strokovnih delavcev (učiteljev, zdravnikov), ne glede na določbe o poklicni skrivnosti. Zavedati se morate, da vaša dolžnost prijave prevlada nad varovanjem poklicne skrivnosti. Če bi prijavo suma kaznivega dejanja opustili, bi to lahko pomenilo kazensko odgovornost, še posebej, če ste v vlogi uradne osebe. Vaša vloga je lahko ključna, saj ste pogosto edini steber varnosti, ki otroku omogoča prekinitev zlorabe in začetek okrevanja.
Ko prijavi fizična oseba:
Prijava na policijo
→ Policija bo naredila pisno zaznavo suma storitve kaznivega dejanja.
*Pripravi čim natančnejši opis dogodkov (kdaj, kje, kdo), opis preteklega nasilja, morebitne grožnje, zdravniške izvide ali fotografije poškodb.
Policija na podlagi zbranih obvestil ob zakonskih pogojih osumljeni osebi lahko izreče ukrep prepovedi približevanja do 48 ur, če oceni, da so ogroženi življenje, osebna varnost ali svoboda žrtve. Ukrep po mnenju sodišča se lahko podaljša za 14 dni in dlje.
Prijava na center za socialno delo
→ CSD bo v primeru utemeljenega suma sprožil postopke za zaščito žrtve, posredoval prijavo policiji in po potrebi žrtvi omogočil psihosocialno pomoč.
*V prijavi šola opiše dogodek in okoliščine, ne sme pa se sama opredeljevati glede kaznivosti dejanja, saj je to naloga organov pregona.
Za nujno pomoč in pravno, postopkovno in psihosocialno svetovanje lahko pokličete tudi Društvo SOS telefon na 080 11 55.
Anonimni postopek v primeru spletne spolne zlorabe
Portal Spletno oko omogoča anonimno prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok:
Opozorila pred oddajo prijave:
Ukrepanje v primeru vsebin, ki niso posnetki spolnih zlorab otrok:
Kazenski zakonik Republike Slovenije določa kazniva dejanja, povezana s spolnimi zlorabami in nasiljem:
Ta zakon ureja:
Ta predlog zakona, ki se izvaja ali je del pravnega okvirja v sistemih, kot je Hiša za otroke, določa:
Slovenija je stranka več mednarodnih instrumentov, ki vplivajo na zakonodajo in izvajanje:
Čeprav gre za verske predpise, ne državno zakonodajo, Katoliška Cerkev v Sloveniji uvaja smernice in pravila za zaščito ranljivih oseb, ki jih nekateri viri navajajo kot del konteksta zaščite otrok in odraslih:
Več tu: https://katoliska-cerkev.si/zakoni-ki-urejajo-podrocje-povezano-s-spolnim-nasiljem
Vsa ostala relevantna pravna zakonodaja: https://www.drustvo-dnk.si/sl/pravni-koticek/zakonodaja-dokumenti.html
Islandski izraz, ki v slovenskem prevodu pomeni »hiša za otroke«.
Pravica do pomoči odvetnika in drugih pravnih storitev brez plačila ali z delno/ popolno oprostitvijo stroškov v sodnih postopkih, če oseba izpolnjuje zakonske pogoje glede finančnega položaja ali drugih razlogov (npr. socialna pomoč ali nujni primer).
Forenzični intervju je razgovor, ki se izvaja skladno s prakso, podprto z dokazi in protokoli, ki zagotavljajo kakovost in količino pridobljenih dokazov. Forenzične razgovore opravljajo za to posebej usposobljeni uslužbenci. Audiovizualini posnetki pridobljeni med izvajanjem forenzičnega intervjuja so na sodišču lahko uporabljeni kot dokaz.
Sodelovanje med različnimi institucijami. V primeru Hiše za otroke gre za sodelovanje med pravosodnimi, socialnimi in zdravstvenimi institucijam
Oseba, proti kateri poteka kazenski postopek (preiskava ali koži primer doseže tožbo), izraz se uporablja za vse faze preden je odločena pravnomočna sodba.
Oseba, za katero je sodišče že odločilo s pravnomočno sodbo, da je storila kaznivo dejanje in ji je izreklo kazen.
Oseba, proti kateri je obtožnica pravnomočna (formalna obtožba v kazenskem postopku), vendar sodba še ni dokončna.
Oseba, za katero obstaja sumska podlaga, da je storila kaznivo dejanje, preden je bil uveden uradni kazenski postopek.
Fizična oseba, katere pravice so bile kršene ali ogrožene zaradi kaznivega dejanja.
Pravni dogodek v kazenskem postopku, kjer obtoženec odgovori na očitke (prizna ali zanika krivdo) in se določi nadaljnji potek postopka; če prizna krivdo, lahko sodišče takoj izreče sankcijo.
Pri določenih kaznivih dejanjih – če zakon to zahteva – mora oškodovanec sam podati predlog za pregon v določenem roku, da se postopek začne; brez tega predloga preganjanje ne more teči.
To je način pregona, kjer oškodovanec sam vloži tožbo proti storilcu, sam nosi dokazno breme in stroške, rok za vložitev je zakonsko določen; v nasprotnem primeru sodišče tožbo zavrne.
Zakon določa, da večino kaznivih dejanj preganjata policija in tožilstvo sama od sebe, ne glede na to, ali je oškodovanec vložil predlog.
Začasni prisilni ukrep, ki ga lahko razsodi sodišče ali policija, da prepreči stike ali ogrožanje varnosti žrtve med kazenskim postopkom ali zaradi nevarnosti ponovitve škode.
Oseba, ki je lahko v kazenskem ali pravdnem postopku zmožna podati podatke o dejstvih ali videla okoliščine dogodka, ki so pomembne za dokazovanje.
Posebna kategorija priče, ki ni dolžna pričati v določenih zadevah zaradi zakonskih izjem (npr. družinski člani, verski spovednik, zdravstveni delavci v določenih primerih).
Stiska, ki jo oseba doživi po prvotni travmi, zaradi neustreznih odzivov okolja ali institucij, npr. večkratno obravnavanje žrtev kaznivega dejanja.
Hitrejša oblika kazenskega postopka pred okrajnim sodiščem za lažja kazniva dejanja, kjer se določen postopek skrajša, če so izpolnjeni pogoji (npr. obtožnica ali zasebna tožba).
Del stroškov, ki jih stranka v pravnem postopku plača sodišču za uvedbo ali obravnavo zadeve; zakon omogoča oprostitve, odlog ali plačilo v obrokih za tiste, ki bi takojšnjega plačila ekonomsko ne zmogli.
V Sloveniji so pravice žrtev kaznivih dejanj urejene predvsem v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter povezanih zakonih in evropski zakonodaji. Žrtvam zagotavljajo zaščito, podporo, informacije in možnost odškodnine v vseh fazah postopka.
Žrtev lahko kaznivo dejanje prijavi policiji ali državnemu tožilstvu:
Žrtev ima pravico, da je obveščena o:
Ob prijavi ima pravico prejeti tudi potrdilo o prijavi.
Organi morajo z žrtvijo ravnati spoštljivo, obzirno in tako, da se zmanjša stiska in prepreči dodatna travmatizacija.
Žrtev ima pravico do ukrepov za zaščito pred storilcem, kot so:
Žrtev ima pravico, da jo pri stikih z organi spremlja oseba, ki ji zaupa, razen če bi to škodilo postopku.
Žrtev ima pravico do pooblaščenca (npr. odvetnika).Pri določenih kaznivih dejanjih (zlasti pri mladoletnih žrtvah) je pooblaščenec lahko zagotovljen tudi po uradni dolžnosti.
Žrtev ima pravico do brezplačne:
Ta pomoč je dostopna tudi, če žrtev kaznivega dejanja ne prijavi.
Žrtvi se zagotavlja:
Žrtev ima pravico do tolmača oziroma do uporabe jezika, ki ga razume.
Žrtev lahko:
Žrtev lahko uveljavlja:
Žrtev lahko uveljavlja:
Zaslišanje naj se izvede čim manjkrat (po možnosti enkrat),lahko se posname in uporabi v nadaljnjem postopku.
V varnem, otroku prijaznem prostoru, z usposobljenim strokovnjakom.
Zaslišanje lahko vodi ista oseba ali oseba istega spola, prisoten je lahko strokovnjak (npr. psiholog), zaščita pred neprimernimi vprašanji.
Stalna psihološka in socialna pomoč skozi celoten postopek.
Postopki se izvajajo tako, da ne povzročajo dodatne škode, omejuje se število zaslišanj, varuje se dostojanstvo in integriteta žrtve.
Pomembno je zavarovati dokaze (posnetke, sporočila, povezave), vsebin pa se praviloma ne odstranjuje pred navodili policije. Po zavarovanju dokazov je mogoče zahtevati odstranitev spornih vsebin s spleta, pri tem lahko pomagajo specializirane organizacije in prijavne točke.
Društvo za nenasilno komunikacijo. (n. d.). Pravni slovar. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/sl/nekategorizirane-vsebine/53-pravni-slovar-2.html
Republika Slovenija. (n.d.). Kazenski zakonik. (KZ-1) Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5050
Zavod EMMA. (n.d.). Zakonodaja. Pridobljeno s https://zavod-emma.si/o-nas/zakonodaja/
Republika Slovenija. (n.d.). Zakon o preprečevanju nasilja v družini. (ZPND) Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5084
Slovenska škofovska konferenca. (n.d.). Zakoni, ki urejajo področje, povezano s spolnim nasiljem. Pridobljeno s https://katoliska-cerkev.si/zakoni-ki-urejajo-podrocje-povezano-s-spolnim-nasiljem
Društvo za nenasilno komunikacijo. (n.d.). Zakonodaja, dokumenti. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/sl/pravni-koticek/zakonodaja-dokumenti.html
Republika Slovenija. (2021). Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi (ZZOKPOHO). Uradni list RS, št. 54/21. Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8242
Republika Slovenija. (n. d.). Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO362
Hiša za otroke. (n. d.). Pogosta vprašanja. Pridobljeno s https://www.hisa-za-otroke.si/pogosta-vprasanja/
Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. (n. d.). Pravice žrtev kaznivih dejanj. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/
Uradni list Republike Slovenije. (2019). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N).
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-0207
Republika Slovenija. (n.d.). Hiša za otroke – Barnahus. GOV.SI.
https://www.gov.si/teme/hisa-za-otroke/
European Parliament & Council of the European Union. (2012). Directive 2012/29/EU establishing minimum standards on the rights, support and protection of victims of crime. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32012L0029
Spletno oko. (n.d.). Spletno nasilje [Elektronska izdaja]. https://www.spletno-oko.si/sites/default/files/spletno_nasilje_elektronska_izdaja_-_koncna.pdf
Safe.si. (n.d.). Spletno nasilje – gradivo za šole. https://safe.si/sites/default/files/safe-si_spletno_nasilje_-_sole.pdf
Spletno oko. (n.d.). Spolno izkoriščanje otrok na spletu: Priročnik. https://www.spletno-oko.si/sites/default/files/spolno_izkoriscanje_otrok_na_spletu_prirocnik_0.pdf
