Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!

TOM telefon: 116 111

SOS telefon: 080 11 55

Kaj sledi po podani prijavi?

Kaj lahko po izvedeni prijavi pričakuje otrok, ki je žrtev spolne zlorabe? 

Po prijavi spolne zlorabe zasledujemo cilj, da je otrok v postopkih predvsem varen, odrasli in institucije pa poskrbimo, da ga z vprašanji, pregledi in ponavljanjem zgodbe ne bi dodatno ranili. 

1. Takojšnja zaščita in ocena ogroženosti

Takoj po prijavi pristojna institucija (Policija ali Center za socialno delo) opravi oceno ogroženosti otroka, na podlagi katere se izvedejo možni nujni nadaljnji ukrepi za zaščito žrtve:

  • Prepoved približevanja: Policija lahko povzročitelju izreče ukrep prepovedi približevanja za 48 ur, ki ga sodišče lahko podaljša do 15 oziroma 60 dni.
  • Nujni odvzem: Če je otrok v domačem okolju neposredno ogrožen, ga CSD lahko v najbolj kriznih situacijah odvzame staršem in začasno namesti v krizni center, rejništvo ali zavod

 2. Postopek s policijo

Policija zbere in zavaruje dokaze, kar lahko vključuje zavarovanje kraja, elektronskih naprav, sporočil in podobno. Otroka lahko napoti na zdravniški pregled, kadar je to potrebno za zavarovanje zdravja otroka ali zavarovanje dokazov.

Zbiranje dokazov v primerih spolne zlorabe otrok vodijo kriminalisti, posebej usposobljeni za obravnavo mladoletnih žrtev. Cilj preiskave je pridobiti čim več dokazov ob čim manjši obremenitvi otroka in v izogib ponovni travmatizaciji. 

Ko policija zbere dovolj dokazov, da z določeno stopnjo verjetnosti obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, poda kazensko ovadbo na pristojno okrožno državno tožilstvo. Če je dovolj dokazov, sledi obtožnica in nato sojenje pred sodiščem.

Če policija oceni, da elementov kaznivega dejanja ni, ostanejo lahko kljub temu v teku ukrepi zaščite otroka prek CSD, saj ti niso vezani na kazenski pregon.

 3. Pravna podpora in zastopanje

Otrok ima v postopku posebne pravice za zagotovitev varnosti in glasu:

  • Pooblaščenec (odvetnik): Mladoletne žrtve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost morajo imeti ves čas postopka pooblaščenca (odvetnika), ki ga po uradni dolžnosti postavi sodišče in ščiti njihove pravice.
  • Zaupna oseba (spremljevalec): Otrok ima pravico, da ga v vseh fazah (tudi na policiji in sodišču) spremlja oseba, ki ji zaupa in mu nudi čustveno oporo.
  • Zagovornik otroka (po Zakonu o varuhu človekovih pravic): Otrok lahko dobi tudi zagovornika, ki mu pomaga izraziti njegovo mnenje v vseh postopkih, ki ga zadevajo.

4. Postopek na sodišču

Kazenski postopek, v katerem sodeluje otrok kot žrtev ali priča kaznivega dejanja, zahteva posebno skrbno in otroku prilagojeno obravnavo. Pri izvedbi postopka se upoštevajo otrokova starost, stopnja razvoja, čustveno stanje in njegove posebne potrebe po zaščiti. Namen takšnega pristopa je zagotoviti, da otrok lahko sodeluje v postopku na varen način, hkrati pa zmanjšati tveganje za dodatno travmatizacijo in ponovno viktimizacijo. Sodišče zato uporablja posebne ukrepe, ki omogočajo prilagojeno pridobivanje otrokove izjave, varovanje njegove zasebnosti ter zagotavljanje njegovega dostojanstva skozi celoten postopek.

Obravnava otroka v kazenskem postopku poteka predvsem na dva načina: kot celostna obravnava otroka v Hiši za otroke ter kot prilagojena obravnava otroka v okviru sodnega postopka.

Hiša za otroke je namenjena izključno obravnavi otrok v okviru kazenskih postopkov, in sicer otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.

Sodišče lahko na podlagi Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke odredi celostno obravnavo otroka. Hiša za otroke predstavlja otroku prijazno in varno okolje, ki pod eno streho združuje različne strokovne službe z namenom zagotavljanja usklajene in učinkovite obravnave otrok ter preprečevanja njihove ponovne viktimizacije oziroma vnovične travmatizacije med preiskavo in sodnim postopkom.

Celostna obravnava vključuje zaslišanje otroka po metodi forenzičnega intervjuja, ki ga opravi posebej usposobljen strokovnjak. Vsakemu otroku je dodeljen tudi svetovalec, ki mu zagotavlja krizno podporo in pomoč skozi celoten postopek obravnave v Hiši za otroke. Poleg tega lahko svetovalec otroku nudi tudi psihosocialno pomoč, katere namen je podpreti otrokovo dobrobit ter prispevati k njegovi zaščiti.

 

Celostna obravnava se začne na podlagi pisne odredbe sodišča. Sodišče jo lahko odredi po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenega tožilca, osumljenca ali obdolženca, njegovega zagovornika, zakonitega zastopnika otroka, pooblaščenca otroka ali otroka, ki je že dopolnil 16 let.

Pred izvedbo zaslišanja se opravi pripravljalni sestanek, na katerem se strankam in drugim udeležencem postopka predstavi potek zaslišanja ter razjasnijo pravno pomembne okoliščine primera in druga dejstva, potrebna za njegovo izvedbo.

Svetovalec otroku zagotavlja krizno podporo, ki vključuje psihološko pomoč ob vročitvi vabila in na dan zaslišanja. Po opravljenem zaslišanju se lahko otrok vključi tudi v psihosocialno pomoč, ki jo izvaja njegov svetovalec. Psihosocialna pomoč praviloma poteka enkrat tedensko v obdobju do šestih mesecev, njen namen pa je otroku zagotoviti nadaljnjo podporo in prispevati k njegovemu okrevanju.

Več informacij je dostopnih v knjižici o Hiši za otroke.

Sodni postopek v primerih, ko je otrok žrtev kaznivega dejanja, poteka na način, ki upošteva otrokovo starost, razvojno stopnjo in potrebo po posebnem varstvu. Namen takšne prilagoditve je preprečiti dodatno obremenitev otroka ter zmanjšati možnost ponovne viktimizacije.

  • Varstvo otroka pred ponovnim zaslišanjem: Otrok, mlajši od 15 let, ki je žrtev določenih kaznivih dejanj, zlasti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, se praviloma ne zaslišuje neposredno na glavni obravnavi. Njegova predhodno podana izjava se lahko uporabi v obliki posnetka zaslišanja ali zapisnika o zaslišanju.
  • Zaslišanje otroka v varni sobi na sodišču: Če je zaslišanje otroka potrebno, se lahko izvede v posebej prilagojenem prostoru oziroma varni sobi, kjer je otroku zagotovljeno varnejše in manj obremenjujoče okolje. Varna soba omogoča, da otrok ni v neposrednem stiku z obdolžencem, hkrati pa omogoča sodelovanje drugih udeležencev postopka na način, ki je prilagojen potrebam otroka. Ker varne sobe niso na voljo na vseh sodiščih, se način izvedbe zaslišanja prilagodi možnostim posameznega sodišča in okoliščinam primera.
  • Sodelovanje sodnega izvedenca: Kadar je za razjasnitev pomembnih okoliščin potrebno posebno strokovno znanje, lahko sodišče postavi sodnega izvedenca s področja klinične psihologije ali otroške psihiatrije. Izvedenec lahko pomaga pri presoji otrokovega duševnega stanja, posledic kaznivega dejanja ter drugih strokovnih vprašanj, pomembnih za kazenski postopek.
  • Izključitev javnosti: Zaradi varovanja otrokove zasebnosti, dostojanstva in koristi lahko sodišče izključi javnost z glavne obravnave. S tem se zagotavlja večja zaščita otroka in bolj prilagojeno okolje za njegovo sodelovanje v postopku.

5. Odškodnina in okrevanje

  • Premoženjskopravni zahtevek: Žrtev lahko že v kazenskem postopku zahteva povračilo škode od povzročitelja.
  • Državna odškodnina: Pod določenimi pogoji lahko žrtev nasilnega naklepnega dejanja zahteva odškodnino neposredno od države. Več tukaj.
  • Terapevtska pomoč: Po končanih postopkih je nujna vključitev otroka v kontinuirano psihosocialno in terapevtsko obravnavo za predelavo travme.

Hiša za otroke. (n. d.). Pogosta vprašanja. https://www.hisa-za-otroke.si/pogosta-vprasanja/

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za otroke (M). https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_otroke_M.pdf

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za otroke (Ž). https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_otroke_Z.pdf

Hiša za otroke. (2024). Zloženka za sodišče. https://www.hisa-za-otroke.si/wp-content/uploads/2024/01/HzO_ZLOZENKA_za_sodisce.pdf

Republika Slovenija. (2021). Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO). Uradni list RS, št. 54/21.

Republika Slovenija. (n. d.). Pravilnik [PRAV9598]. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=PRAV9598

Vrhovno sodišče Republike Slovenije. (n. d.). Publikacije. https://www.sodisce.si/znanje/publikacije/

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije. (n. d.). Otroci in kazniva dejanja z elementi nasilja. https://arhiv.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/otroci-in-kazniva-dejanja-z-elementi-nasilja/index.html

Obveščanje oškodovancev o postopkih – Policija: https://www.policija.si/apps/obvescanje_oskodovancev/form.php