Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!

TOM telefon: 116 111

SOS telefon: 080 11 55

Hitri izhod

Pravni kotiček

Relavantna zakonodaja

Kazenski zakonik Republike Slovenije določa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost:

  • Posilstvo (170. člen)
  • Spolno nasilje (171. člen)
  • Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let (173. člen)
  • Pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene (173.a člen)
  • Kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja (174. člen)
  • Zloraba prostitucije (175. člen)
  • Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva (176. člen)

Ta zakon ureja:

  • definicije nasilja v družini (vključno s spolnim nasiljem znotraj družinskega okolja),
  • ukrepe zaščite žrtev, kot so prepoved približevanja, odredba začasnega odvzema otroka
  • vloge organov in nosilcev pomoči pri zaščiti pred nadaljnjim nasiljem. 

Ta zakon določa:

  • celostno in otroku prijazno obravnavo otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj;
  • izvajanje obravnave v Hiši za otroke, kjer se otroku na enem mestu zagotovijo zaslišanje, krizna podpora in psihosocialna pomoč;
  • ukrepe za zaščito največje koristi otroka ter preprečevanje ponovne oziroma sekundarne viktimizacije v kazenskem postopku;
  • sodelovanje sodišč, policije, centrov za socialno delo in drugih pristojnih institucij pri obravnavi otroka;
  • naloge javnega zavoda Hiša za otroke, vključno s strokovno podporo in usposabljanjem strokovnjakov.

Slovenija je stranka več mednarodnih instrumentov, ki vplivajo na zakonodajo in izvajanje:

  • Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP), ki zagotavlja pravico do varstva pred zlorabami,

Vsa ostala relevantna pravna zakonodaja: https://www.drustvo-dnk.si/sl/pravni-koticek/zakonodaja-dokumenti.html 

Pravni slovar

Islandski izraz, ki v slovenskem prevodu pomeni »hiša za otroke«.

Pravica do pomoči odvetnika in drugih pravnih storitev brez plačila ali z delno/ popolno oprostitvijo stroškov v sodnih postopkih, če oseba izpolnjuje zakonske pogoje glede finančnega položaja ali drugih razlogov (npr. socialna pomoč ali nujni primer).

Forenzični intervju je razgovor, ki se izvaja skladno s prakso, podprto z dokazi in protokoli, ki zagotavljajo kakovost in količino pridobljenih dokazov. Forenzične razgovore opravljajo za to posebej usposobljeni uslužbenci. Audiovizualini posnetki pridobljeni med izvajanjem forenzičnega intervjuja so na sodišču lahko uporabljeni kot dokaz.

Sodelovanje med različnimi institucijami. V primeru Hiše za otroke gre za sodelovanje med pravosodnimi, socialnimi in zdravstvenimi institucijam

Oseba, proti kateri poteka kazenski postopek (preiskava ali koži primer doseže tožbo), izraz se uporablja za vse faze preden je odločena pravnomočna sodba.

Oseba, za katero je sodišče že odločilo s pravnomočno sodbo, da je storila kaznivo dejanje in ji je izreklo kazen.

Oseba, proti kateri je obtožnica pravnomočna (formalna obtožba v kazenskem postopku), vendar sodba še ni dokončna.

Oseba, za katero obstaja sumska podlaga, da je storila kaznivo dejanje, preden je bil uveden uradni kazenski postopek.

Fizična oseba, katere pravice so bile kršene ali ogrožene zaradi kaznivega dejanja.

Pravni dogodek v kazenskem postopku, kjer obtoženec odgovori na očitke (prizna ali zanika krivdo) in se določi nadaljnji potek postopka; če prizna krivdo, lahko sodišče takoj izreče sankcijo.

Pri določenih kaznivih dejanjih – če zakon to zahteva – mora oškodovanec sam podati predlog za pregon v določenem roku, da se postopek začne; brez tega predloga preganjanje ne more teči.

To je način pregona, kjer oškodovanec sam vloži tožbo proti storilcu, sam nosi dokazno breme in stroške, rok za vložitev je zakonsko določen; v nasprotnem primeru sodišče tožbo zavrne.

Zakon določa, da večino kaznivih dejanj preganjata policija in tožilstvo sama od sebe, ne glede na to, ali je oškodovanec vložil predlog.

Začasni prisilni ukrep, ki ga lahko razsodi sodišče ali policija, da prepreči stike ali ogrožanje varnosti žrtve med kazenskim postopkom ali zaradi nevarnosti ponovitve škode.

Oseba, ki je lahko v kazenskem ali pravdnem postopku zmožna podati podatke o dejstvih ali videla okoliščine dogodka, ki so pomembne za dokazovanje.

Posebna kategorija priče, ki ni dolžna pričati v določenih zadevah zaradi zakonskih izjem (npr. družinski člani, verski spovednik, zdravstveni delavci v določenih primerih).

Stiska, ki jo oseba doživi po prvotni travmi, zaradi neustreznih odzivov okolja ali institucij, npr. večkratno obravnavanje žrtev kaznivega dejanja.

Hitrejša oblika kazenskega postopka pred okrajnim sodiščem za lažja kazniva dejanja, kjer se določen postopek skrajša, če so izpolnjeni pogoji (npr. obtožnica ali zasebna tožba).

Del stroškov, ki jih stranka v pravnem postopku plača sodišču za uvedbo ali obravnavo zadeve; zakon omogoča oprostitve, odlog ali plačilo v obrokih za tiste, ki bi takojšnjega plačila ekonomsko ne zmogli.

Pravice žrtve kaznivega dejanja v Sloveniji

V Sloveniji so pravice žrtev kaznivih dejanj urejene predvsem v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) ter povezanih zakonih in evropski zakonodaji. Žrtvam zagotavljajo zaščito, podporo, informacije in možnost odškodnine v vseh fazah postopka.

Žrtev lahko kaznivo dejanje prijavi policiji ali državnemu tožilstvu:

  • osebno, pisno ali po telefonu (113),
  • v primeru spletnih zlorab tudi anonimno (npr. preko prijavnih točk, kot je Spletno oko).

Žrtev ima pravico, da je obveščena o:

  • svojih pravicah in možnostih pomoči,
  • poteku postopka in svoji vlogi,
  • pomembnih odločitvah v zadevi,
  • izpustitvi ali pobegu osumljenca/obdolženca (na zahtevo),
  • kontaktni osebi, pri kateri lahko pridobi informacije.

Ob prijavi ima pravico prejeti tudi potrdilo o prijavi.

Organi morajo z žrtvijo ravnati spoštljivo, obzirno in tako, da se zmanjša stiska in prepreči dodatna travmatizacija.

Žrtev ima pravico do ukrepov za zaščito pred storilcem, kot so:

  • preprečevanje neposrednega stika,
  • organizacijski ukrepi (ločeni prostori, termini),
  • obveščanje o gibanjih storilca (npr. izpust).

Žrtev ima pravico, da jo pri stikih z organi spremlja oseba, ki ji zaupa, razen če bi to škodilo postopku.

Žrtev ima pravico do pooblaščenca (npr. odvetnika).Pri določenih kaznivih dejanjih (zlasti pri mladoletnih žrtvah) je pooblaščenec lahko zagotovljen tudi po uradni dolžnosti.

Žrtev ima pravico do brezplačne:

  • psihološke,
  • socialne,
  • svetovalne pomoči.

Ta pomoč je dostopna tudi, če žrtev kaznivega dejanja ne prijavi.

Žrtvi se zagotavlja:

  • varovanje osebnih podatkov,
  • zaščita identitete,
  • možnost izključitve javnosti iz obravnave.

Žrtev ima pravico do tolmača oziroma do uporabe jezika, ki ga razume.

 

Žrtev lahko:

  • predlaga dokaze,
  • opozarja na dejstva,
  • vpogleda v spis in ga kopira,
  • poda mnenje o odločitvah (npr. zavrženje ovadbe),
  • prevzame pregon, če tožilec odstopi,
  • vloži premoženjskopravni zahtevek,
  • se pritoži zoper sodbo,
  • uveljavlja brezplačno pravno pomoč in povračilo stroškov.

 

Žrtev lahko uveljavlja:

  • odškodnino od storilca (v kazenskem ali civilnem postopku),
  • odškodnino od države (če so izpolnjeni pogoji).

 

Žrtev lahko uveljavlja:

  • odškodnino od storilca (v kazenskem ali civilnem postopku),
  • odškodnino od države (če so izpolnjeni pogoji).
  • Zmanjšanje števila zaslišanj

Zaslišanje naj se izvede čim manjkrat (po možnosti enkrat),lahko se posname in uporabi v nadaljnjem postopku.

  • Zaslišanje v prilagojenem okolju

V varnem, otroku prijaznem prostoru, z usposobljenim strokovnjakom.

  • Posebni pogoji zaslišanja

Zaslišanje lahko vodi ista oseba ali oseba istega spola, prisoten je lahko strokovnjak (npr. psiholog), zaščita pred neprimernimi vprašanji.

  • Pravica do strokovne podpore

Stalna psihološka in socialna pomoč skozi celoten postopek.

  • Zaščita pred sekundarno viktimizacijo

Postopki se izvajajo tako, da ne povzročajo dodatne škode, omejuje se število zaslišanj, varuje se dostojanstvo in integriteta žrtve.

Pomembno je zavarovati dokaze (posnetke, sporočila, povezave), vsebin pa se praviloma ne odstranjuje pred navodili policije. Po zavarovanju dokazov je mogoče zahtevati odstranitev spornih vsebin s spleta, pri tem lahko pomagajo specializirane organizacije in prijavne točke.

Republika Slovenija. (n.d.). Kazenski zakonik. (KZ-1) Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5050

Zavod EMMA. (n.d.). Zakonodaja. Pridobljeno s https://zavod-emma.si/o-nas/zakonodaja/

Republika Slovenija. (n.d.). Zakon o preprečevanju nasilja v družini. (ZPND) Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO5084

Slovenska škofovska konferenca. (n.d.). Zakoni, ki urejajo področje, povezano s spolnim nasiljem. Pridobljeno s https://katoliska-cerkev.si/zakoni-ki-urejajo-podrocje-povezano-s-spolnim-nasiljem

Društvo za nenasilno komunikacijo. (n.d.). Zakonodaja, dokumenti. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/sl/pravni-koticek/zakonodaja-dokumenti.html

 

Društvo za nenasilno komunikacijo. (n. d.). Pravni slovar. Pridobljeno s https://www.drustvo-dnk.si/sl/nekategorizirane-vsebine/53-pravni-slovar-2.html

Republika Slovenija. (2021). Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi (ZZOKPOHO). Uradni list RS, št. 54/21. Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8242

Republika Slovenija. (n. d.). Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Pridobljeno s https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO362

Hiša za otroke. (n. d.). Pogosta vprašanja. Pridobljeno s https://www.hisa-za-otroke.si/pogosta-vprasanja/

Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. (n. d.). Pravice žrtev kaznivih dejanj. Pridobljeno s https://www.gov.si/teme/pravice-zrtev-kaznivih-dejanj/

Uradni list Republike Slovenije. (2019). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N).
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2019-01-0207 

Republika Slovenija. (n.d.). Hiša za otroke – Barnahus. GOV.SI.
https://www.gov.si/teme/hisa-za-otroke/ 

European Parliament & Council of the European Union. (2012). Directive 2012/29/EU establishing minimum standards on the rights, support and protection of victims of crime. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32012L0029

Spletno oko. (n.d.). Spletno nasilje [Elektronska izdaja]. https://www.spletno-oko.si/sites/default/files/spletno_nasilje_elektronska_izdaja_-_koncna.pdf

Safe.si. (n.d.). Spletno nasilje – gradivo za šole. https://safe.si/sites/default/files/safe-si_spletno_nasilje_-_sole.pdf

Spletno oko. (n.d.). Spolno izkoriščanje otrok na spletu: Priročnik. https://www.spletno-oko.si/sites/default/files/spolno_izkoriscanje_otrok_na_spletu_prirocnik_0.pdf