Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!

TOM telefon: 116 111

SOS telefon: 080 11 55

ko se ti nekdo izpove

Kako reagirati, ko se otrok izpove?​

Ko otroci poiščejo pomoč, se praviloma obrnejo na osebo, ki ji zaupajo in ob kateri se počutijo varno.

V takšnem trenutku potrebujejo odraslega, ki jih posluša brez obsojanja, jim verjame ter jih ne sili v podrobnosti, dokler se ne počutijo dovolj varne, da o izkušnji spregovorijo.

Najpomembneje ni, kaj rečeš – ampak da verjameš, poslušaš in ne hitiš.

Ostani miren_a in prisoten_a

Normalno je, da se v takih trenutkih pojavijo neprijetni občutki. Takrat je še posebej pomembno, da skušaš ohraniti miren ton in otroku nudiš prijazen očesni kontakt.

Zahvali se za zaupanje in čestitaj za pogum

Opolnomoči otroka in potrdi, da je s tem ravnal pravilno.

Povej, da se to ne bi smelo dogajati in da za to ni kriv_a

Pristopi brez obsojanja in jasno, odločno a umirjeno postavi mejo nasilju.

Postavi le osnovna in odprta vprašanja

Vprašaj le toliko, kolikor je potrebno za osnovno razumevanje in zagotavljanje varnosti. Ne poglabljaj se v podrobnosti. Nadaljnje spraševanje je naloga strokovnjakov, ki vodijo uradni postopek.

Razloži, da boš moral_a ukrepati

Pojasni, da je informacija tako pomembna, da jo moraš predati naprej. Zaščita ima vedno prednost pred zaupnostjo.

Vprašaj otroka, kaj potrebuje in zagotovi takojšnjo varnost

Ne zaslišuj, temveč vprašaj otroka, če bi želel reči še kaj in ali je še kaj, kar bi potreboval. Preveri, ali je otrok trenutno ogrožen in poskrbi, da ne ostane sam z domnevnim storilcem.

Otroci in mladostniki o spolni zlorabi le redko spregovorijo neposredno.

K molku jih pogosto vodijo strah pred storilcem, občutki sramu in krivde ali pomanjkanje besed, s katerimi bi lahko opisali dogajanje. Zato svojo stisko pogosto izražajo posredno – skozi namige, spremembe v vedenju ali telesne znake.

Pomembno je vedeti, da si otroci spolnih zlorab praviloma ne izmišljajo, saj za to nimajo ustreznega znanja.

Pogosto morajo svoje stiske nakazati večkrat – včasih tudi do osemkrat – preden jim odrasla oseba zares prisluhne in jih vzame resno. Za to pa potrebujejo varen, zaupen prostor in odraslo osebo, ki je pripravljena prisluhniti.

Kako naprej?

V kolikor si pedagoški delavec, sledi protokolu. Vsaka polnoletni državljan Slovenije pa je dolžen prijaviti sum spolne zlorabe otroka policiji.

VIRI: