Se ti je nekaj zgodilo? Potrebuješ posvet? Ne ostani sam_a!

TOM telefon: 116 111

SOS telefon: 080 11 55

Hitri izhod

PREŽIVEL_A SEM ZLORABO V OTROŠTVU

Če si doživel_a spolno zlorabo v otroštvu, lahko čutiš vpliv še danes.

Odzivi, kot so zmedenost, sram, jeza, otopelost ali ambivalentni občutki do povzročitelja niso nenavadni, prav tako ne fragmentiranost spomina dogodka/ov. To, kar se je zgodilo, je bilo prestopanje meja ter zloraba moči.

Zloraba ni bila tvoja krivda in ima lahko posledice, tudi če se jih dolgo nisi zavedal_a ali pa si se razmišljanju o dogodku do sedaj izogibal_a.

Pa je bila to res zloraba?

Mnogi ljudje dolgo niso prepričani, ali to, kar so doživeli, “šteje”.

Spolna zloraba v otroštvu lahko vključuje:

Spolni napad ali spolna dejanja odraslega z otrokom (ki ne more dati soglasja)

Spolna dejanja brez fizičnega stika, kot je siljenje otroka, da opazuje spolna dejanja

Neprimerni dotiki ali siljenje, da se otrok dotika spolovil druge osebe

Izkoriščanje za pornografske vsebine

Nagovarjanje ali pripravljanje otroka na spolna dejanja ipd.

Odgovornost je vedno na odrasli ali starejši osebi, ki je zlorabila svojo moč in položaj. 

Posledice spolne zlorabe v otroštvu

Posledice spolne zlorabe v otroštvu ali mladosti se med posamezniki razlikujejo. Nekateri učinki se pokažejo kmalu po izkušnji, drugi šele kasneje v življenju, pri nekaterih pa posledice niso jasno prepoznane ali neposredno povezane z zlorabo. Na pojav in intenzivnost posledic vplivajo različni dejavniki, med drugim trajanje zlorabe, odnos z osebo, ki je zlorabljala, stopnja podpore okolice ter druge življenjske izkušnje.

Raziskave kažejo, da spolna zloraba povečuje tveganje za različne psihološke, telesne in socialne stiske v odraslosti, vendar posledice niso neizogibne. Na njihov razvoj vplivajo številni dejavniki, kot so trajanje zlorabe, odnos z osebo, ki je zlorabljala, starost ob zlorabi, odziv okolice ter prisotnost podpore in varnih odnosov.

Možni dolgoročni odzivi lahko vplivajo na:

Psihološko in čustveno funkcioniranje

Sram, krivda, tesnoba, depresivnost, težave z uravnavanjem čustev, disociacija, vsiljivi spomini (“flashbacke”), samopoškodovalno vedenje, odvisnosti ali motnje hranjenja …

Telo

Kronična napetost, motnje spanja, utrujenost, povečana telesna občutljivost ali občutek odrezanosti od telesa …

Odnose

Težave z zaupanjem, postavljanjem meja, občutek pretirane odgovornosti za druge, strah pred bližino ali izogibanje odnosom …

Spolnost in intimnost

Izogibanje spolnosti ali čustvena preplavljenost, zmeden odnos do intimnosti, neprostovoljni telesni odzivi, težave z doživljanjem orgazma ali bolečina med spolnimi odnosi.

Številni odzivi po travmatičnih izkušnjah predstavljajo načine prilagajanja na dolgotrajno ogroženost.

Strategije, ki so v času zlorabe pomagale preživeti ali zmanjševati občutek nevarnosti, lahko kasneje vplivajo na doživljanje sebe, telesa, odnosov in varnosti.

Če se je to zgodilo tebi, vedi, da pri tem ni treba ostati sam_a.

Lahko si poiščeš terapevtsko in drugo strokovno pomoč, lahko podaš prijavo (tudi če je od dogodka minilo veliko časa, t.j. neodvisno od zastaralnega roka), lahko na svoj način izraziš/podeliš svojo zgodbo, najsi bo to objava na blogu ali pa podelitev osebi, ki ji zaupaš.

Prav tako pa imaš pravico, da svoje izkušnje ne razkriješ nikoli. Raziskovanje tega, kaj ti pomaga ustvarjati občutek varnosti, nadzora in opore, je lahko pomemben del okrevanja.

Kam se obrniti po pomoč in podporo?

Kontakti in viri, ki ti lahko pomagajo.

Če razmišljaš o prijavi:

Zakonski roki zastaranja kaznivih dejanj

Zakonodaja glede zastaralnih rokov se je v zgodovini večkrat spremenila. Za konkretno kaznivo dejanje velja zakonodaja, ki je bila v veljavi takrat, ko je bilo dejanje storjeno. 

Zastaralni roki se spreminjajo tudi glede na vrsto kaznivega dejanja. Roki so različni za posamezna kazniva dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Ta kvalificira tožilstvo, zato je težko vnaprej vedeti, za katero kaznivo dejanje se nekaj kvalificira in tudi iz tega izhajajoči zastaralni roki. Ne obremenjuj se z ugotavljanjem zastaralnega roka in pusti, da to opravijo pristojni organi. Zavedaj se le, da je lahko prišlo do zastaranja. 

Veljavni roki za dejanja, ki so se zgodila:

Po 29. 3. 2020:

velja od 60 do 90 let 

Med 1. 11. 2008 in 28. 3. 2020:

velja od 10 do 30 let

Pred 1. 11. 2008:

velja od 10 do 25 let 

Pri spolnih zlorabah mladoletnih oseb v vseh navedenih obdobjih zastaralni rok začne teči šele, ko oškodovana oseba dopolni 18 let.

Ko potečejo zakonsko določeni roki (npr. 10 let za določena hujša dejanja), kazenski pregon ni več mogoč. Nekaterim preživelim pa prijava po tem roku vselej prinese vrsto zadoščenja in pomiritve.

Če želiš podeliti svojo zgodbo: Blog Lunine vile in projekt ProtiZlorabi.si

Nekaterim pomaga, da svojo izkušnjo ubesedijo in delijo z drugimi. Če razmišljaš o tem, to lahko deliš anonimno, ter sam_a določiš, kaj želiš podeliti, v prihodnosti pa vedno lahko prosiš za odstranitev. Deljenje lahko prinese olajšanje, vendar lahko tudi odpre težke občutke, zato je pomembno imeti oporo. V kolikor želiš svojo zgodbo objaviti na portalu ali blogu Lunine vile, lahko pišeš na info@luninavila.si

Zgodbo lahko tudi zapišeš na papir in ga ritualno zažgeš, čez besedilo ustvariš umetniški izdelek ali pa narediš prav tisto, kar sam_a veš, da ti bo prineslo največ osebnega miru in zadoščenja.

Ni ene poti, ki bi bila pravilna za vse. Nekateri izberejo terapijo, drugi prijavo, tretji o tem dolgo ne govorijo. Vse to so lahko veljavne odločitve v določenem trenutku. Pomembno je, da imaš informacije, možnosti in prostor, kjer nisi sam_a.

Materinstvo po zlorabi v otroštvu

Materinstvo je lahko za osebe z izkušnjo spolne zlorabe v otroštvu odločitev, ki terja poseben pogum in odločitev, ki vodi v globoko, lepo, zdravilno ali tudi zahtevno obdobje.

Nosečnost, porod, dojenje, telesna bližina z otrokom, otrokova ranljivost ali občutek odgovornosti lahko ponovno odprejo spomine, občutke ali telesne odzive, povezane z zlorabo. Mnoge preživele materinstvo poveže z lastno bolečino iz otroštva, ali pa postavi v stik z močnim zaščitniškim občutkom do otroka in sebe.

Ko materinstvo aktivira travmatske odzive

Pri nekaterih preživelih se lahko v obdobju nosečnosti, poroda ali starševstva pojavijo različni občutk in odzivi. Mednje sodijo tesnoba, občutek izgube nadzora, flashbacki, disociacija, hipervigilanca, močna potreba po nadzoru, pretirana odgovornost, občutek stalne pripravljenosti, preplavljenost ob otrokovem joku ali potrebah, težave z zaupanjem, občutljivost na telesni stik ali zdravstvene preglede, žalovanje za lastnim otroštvom in strah, da bi “ponovile vzorce”.

Nekateri odzivi, ki so v otroštvu pomagali preživeti, se lahko ponovno aktivirajo tudi v odraslosti. To niso “pretirane reakcije”, ampak načini preživetja, ki jih je živčni sistem nekoč razvil z razlogom, saj jih je takrat potreboval. Tu je še posebej pomembno, da negujete stike z ljudmi, ki vam lahko stojijo ob strani, ko pride to t.i. ponovnih travmatskih odzivov. Veliko preživelih opisuje tudi, da šele ob svojem otroku zares dojamejo, kaj se jim je zgodilo — in kako zelo neprimerno, krivično ali nasilno je bilo to.

Ali naj otroku povem, kaj se mi je zgodilo?

Mnoge preživele se sprašujejo, ali naj svojim otrokom povedo za zlorabo, ki so jo doživele v otroštvu. To vprašanje pogosto odpira strah, sram, negotovost, pa tudi željo po iskrenosti in bližini, nanj pa ni enega pravilnega odgovora. Nekatere preživele o svoji izkušnji govorijo odkrito, druge delno, nekatere pa ne. Pomembno je predvsem, da je pogovor prilagojen otrokovi starosti, da otrok ne nosi odgovornosti za starševo bolečino, da otrok ne postane obvezna čustvena opora staršu, da deljenje izhaja iz premišljenosti in ne iz trenutne preplavljenosti.

Otroci pogosto ne potrebujejo vseh podrobnosti. Veliko pomembnejše je, da ob staršu čutijo iskrenost, varnost in možnost pogovora o občutkih, telesu, mejah in odnosih.

Nekatere preživele se odločijo, da bodo otroku povedale predvsem:

Da so v otroštvu doživele nekaj, kar ni bilo prav

Da nasilje nikoli ni otrokova krivda

Da imajo vsi pravico do meja, varnosti in spoštovanja

Da se lahko otrok vedno obrne nanje po pomoč

Materinstvo po zlorabi je lahko zelo zahtevna izkušnja. Hkrati pa je lahko tudi prostor celjenja, ustvarjanja varnejših odnosov in prekinitve medgeneracijskih vzorcev nasilja.

V kolikor potrebujete podporo pri soočanju s svojo situacijo, se lahko obrnete na strokovnjaka_injo iz Lunine vile, Združenja za moč, Društva SOS, Društva DNK ali psihoterapeva_tko.

VIR:

Motherhood After Childhood Sexual Abuse [Interactive online module]. (n.d.). Rise Articulate. https://rise.articulate.com/share/hFdVujr0BHSeQQDe1Ze_SceQQHvBM67h#/